Zgodovina

Impressio temelji na zgodbi stare škofjeloške hiše, ki je skozi stoletja nosila svoj značaj in spomin na preteklost kraja. Ob prenovi smo ohranili dušo prostora in jo povezali z umetniškim vplivom impresionizma, ki je zaznamoval našo regijo. Rezultat je sodobna interpretacija lokalne dediščine, kjer se preteklost in sedanjost srečata v jasni, urejeni celoti.

Spodnji trg 11

Hiša številka 11 na Spodnjem trgu je zagotovo stala že pred letom 1698, ko je v Škofji Loki divjal požar in so bile takrat skoraj vse stavbe na Spodnjem trgu uničene, ker so bile zgrajene večinoma iz lesa

Hiša je zmes kmečke in meščanske arhitekture z izjemno lego na križišču prehoda Na pekel in poti, ki vodi na Studenec. To križišče je znano tudi zaradi vodnjaka, ki je bil do napeljave vodovoda vir pitne vode na Spodnjem trgu in s tem središče trga.

Arhitekturna dediščina

Na vhodu v hišo je oblikovan kamnit gotski portal, na fasadi nad portalom pa sta dva kamnita baročno oblikovana okenska okvirja. Severna fasada je zaključena z lesenim zatrepom, dvoriščna fasada pa ohranja lesen gank vzdolž nadstropja.

Hiša ima tloris obrtniške hiše, njena notranjost pa ima izredne ambientalne kvalitete, saj ohranja oblikovanje iz 18. stoletja. Iz časa pred požarom 1698 je ohranjeno banjasto obokanje črne kuhinje z vhodnim gotskim portalom, lesen profiliran strop v nadstropju ima letnico 1779, en prostor v nadstropju pa je obokan s češko kapo iz konca 18. stoletja.

Hiša ima velik vrt, ki se zaključuje z delavnico t.i. žebljarno, ki je naslonjena na zadnji ostanek srednjeveškega mestnega obzidja.

Na Spodnjem trgu so živeli in delali večinoma obrtniki. Kdo so bili lastniki hiše vemo od leta 1752 dalje. Hiša je postala Žebljarjeva hiša leta 1864, ko jo je s posojilom kupil žebljar Anton Gašperin. Njegov sin žebljar Jernej Gašperin je v času življenja v tej hiši pisal dnevnik, v katerem je leta 1863 zapisal še kako aktualne misli:

»Letašno leto si usaki misli, da bo kej posebno noviga pernesil, skoraj pa gvišno več slabiga ko dobriga, kir je že po navad le zmeram slabi ne pa bolji na svetu, prekucije in smešnave so čez dalje huje med uladarji in punti med ljudmi …«